Locombia-začetek

Kakšno naključje, hmmm, ali mogoče kaj več :)
Čakajoč na vkrcanje sem si na letališču v Trstu privoščil malo glasbe in že v prvem komadu mi je zapela najbolj znana Barranquillka, pravzaprav kar najbolj znana Kolumbijka – Shakira. Ojos asi sem prvič slišal pred kakimi devetimi leti v Peruju, hehe, takrat je bila deklina še krepko črnolasa.
Barranquilla me še čaka,saj trenutno zabijam čas na (meni) znanem letališču v Bogoti (Kim in Tina se bosta spomnili kako smo iskali pravi izhod, medtem ko so ostali sopotniki mirno spali :(
Polet s Francozi je bil prav OK (kolikor so poleti lahko OK) – bil sem brez soseda, sedeži so bili udobni, LCD za vsakega potnika, pa še hrana je bila prebavljiva.
Čas preživet v Bogoti se je nepredvidoma podvojil. Cel kup čakanja brez obvestil in tekanja od izhoda do izhoda....Ja, se je treba navaditi, da sem v JAmeriki.
Kakorkoli-po 26 urah sem ves zmahan prišel do svojega hostla (zaradi karnevala - sem že sploh omenil, da sem sem prišel zaradi karnevala? - je bilo treba sobo vnaprej rezervirati), uspelo je tudi mojemu ruzaku, tako da zaenkrat vse OK.
Prve besede v španščini se mi še močno zatikajo, tukaj pa itak nihče ne govori nič drugega. Bo še veselo:)
Mesto se počasi prebuja (ura je 9) in komaj že čakam na pravi loco carnaval.

Ni komentarjev: