Oš - Osh

Že prvi sprehod po Ošu je nakazal, da gre za povsem drugačen način življenja, kot sva ga do sedaj videla v Uzbekistanu. Težko vtise posplošim na celotno Kirgizijo saj sva jo dejansko videla le v slabih treh dneh v Ošu, a definitivno so bili boljši, kot v sosednji državi.

Res, da ni bilo širokih avenij in parki so bili zanemarjeni, a celotno mesto je prav prekipevalo od življenja.

V enem, dveh dnevih toliko veselja, kot ga prej nisem videl v celem tednu.

Bistveno več pa sem pričakoval od, menda, največje tržnice v Centralni Aziji. Mogoče je bilo krivo dejstvo, da so jo na veliko prenavljali, a meni ni dajala vtisa kakšne posebne velikosti in tudi izbira blaga je bila sila povprečna. Taškentski Čorsu bazaar jo je prekašal.

Eno stvar pa sem (vse do danes) zamolčal. Tik pred odhodom na pot se je na spletu zopet veliko govorilo o možnih nemirih v Ošu. Zopet? Ja, Oš ima kar krvavo nedavno zgodovino, saj je bilo pred tremi leti v nemirih ubitih nekaj sto ljudi, uničenih, požganih in razbitih dva tisoč hiš, v Uzbekistan pa je iz Oša in Ferganske doline prebegnilo v Uzbekistan skoraj sto tisoč beguncev.