Običajno sem v svojih zapisih precej zadržan, ker me po letih potovanj pač ne navdušujejo več povprečne stvari, še posebej ne take, ki jih lahko vidiš kjerkoli. Tudi dnevi potepanja po Sri Lanki so bili v glavnem brez presežkov... vse do tega dne.
Že prvi, na začetku še niti ne tako strmi, kilometri so mi dali vedeti, da sem v prav posebnem okolju in da ima tu čas drugačne dimenzije.
"Cesta", bolje rečeno pot, ker je bila tako ozka, da se nista mogla srečati niti dva tuk tuka, se je hitro obrnila proti nebu...
... a še vedno ne tako strmo, kot stezice med čajnimi nasadi.
Če sem bil prejšnje dneve kar nekajkrat razočaran (ali pa vsaj ravnodušen), pa je tokrat navdušenje kar vrelo iz mene. Spet ogromno ustavljanj in neskončno vzdihov "vauuuu".
"Smerokaz" kar nazorno kaže dejansko stanje poti in okolice.
Na vrhu, približno 1950m nad morjem, sem z gospodom Thomasom Liptonom malo pokramljal o čaju :) Gre za Lipton's seat - nazoren spomenik s slavnim Škotom v glavni vlogi, ki je po vsem svetu znan, seveda po čaju (Lipton's tea) in je menda prav na tem mestu večkrat s čajem v roki občudoval okolico.
Verjamem, da je tudi on užival v pogledih, tako kot jaz.
Nazaj dol, kjer sem že med vzponom srečeval ženske s prav posebnimi koši.
Kljub temu, da se je dan bližal polovici svetlega dela pa je na čajnih listih še vedno vztrajala jutranja rosa. Ja, tako podnebje čajevcem nadvse ustreza.
Najprej par fotk od daleč....
... potem sem se pa pridružil obiralkam. Sem ter tja kak nasmešek, a se pri delu niso ustavljale.
Hitro sem ugotovil zakaj - ob poldnevu je očitno čas za oddajo lističev in kosilo.
Nisem jih hotel preveč motiti (se je videlo, da v moji prisotnosti niso sproščene) - še par pogledov naokoli....
... in šli smo vsak svojo pot.
Še postanek v čajni tovarni s slavno preteklostjo.
Kar se slave tiče, je res zgolj le še v starih slikah.
Glede na vse negativne komentarje, ki jih je deležna 10 minutna tura po tovarni in glede na videno v prvih prostorih ter glede na dejstvo, da sem pred leti že bil na podobni (a veliko bolj informativni) turi, sem se tokrat odločil, da ne zapravljam časa in rupij.
Ne morem povedati kakšen čaj pride iz tovarne (poskušanja tako ali tako ni), a z gotovostjo lastnih izkušenj povem, da je ceylonski (ja, še vedno ga reklamirajo pod to "blagovno znamko") čaj na Sri Lanki zelo, zelo dober, če si le vzamete nekaj časa pri izbiri in se ne zadovoljite z ostanki prahu, s katerim polnejo čajne vrečke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar