Kjerkoli in karkoli sem bral o Sri Lanki vedno je bila vožnja z vlakom med Ello in Nuwaro Eliyo med "must do" in vsepovsod besede presežkov glede razgledov in pokrajine.
Časa sem imel dovolj in kjub temu, da je bila ta razdalja v načrtu vožnje s tuk tukom, sem kupil karto za vlak in ga zgodaj zjutraj pričakal.
Dan je bil lep, vlak začuda bolj prazen, kot poln, vožnja sila počasna in priložnosti za fotkanje dovolj - le motivov je manjkalo, ker je bilo 99% potnikov tujcev.
Razgledi pa... kaj pa vem....
No, saj je bilo lepo in pokrajina res razgibana in v bistvu bi bil povsem zadovoljen, če se naslednji dan ne bi peljal s tuk tukom po taisti pokrajini in vse skupaj videl še veliko bolj pristno (s številnimi ustavljanji).
Na končni postaji (Nanu Oya je izhodiščna postaja za Nuwaro Eliyo) sem se hotel le presesti na vlak za nazaj, a povsem neverjetno je vlak iz Colomba prišel pravočasno (več urne zamude so sicer povsem običajne) in mi tako ni uspelo.
Samo pomahal sem lahko...
Malo fotkanja, nakup vozovnice za poznopopoldanski vlak in vožnja do Nuware Eliye (v eni izmed prihodnjih objav).
Popoldan se je vreme skisalo, a se mi je uspelo še pred dežjem vrniti nazaj - vožnja nazaj v turobno, megleno deževnem vremenu ni bila nič kaj fotogenična...
... pa tudi kasneje, ko se je vreme razjasnilo, ni bilo več možnosti za fotkanje, saj je bil vlak tako poln, da mi ni uspelo priti niti do okna.
Naslednje jutro spet brrrrrrm, brrrrrrrm s tuk tukom gori doli v smeri Nuware Eliye.
Izbral sem daljšo, veliko bolj zavito pot, ki pa je bila manj prometna in izredno fotogenična - kar naprej sem se ustavljal in fotkal ali pa samo zrl v čudovito naravo.
Spet se je izkazalo, da je bilo vredno zgodaj vstati in oditi na pot ob zori.
V Haputale sem zavil povsem stran od glavnih prometnic in se zapodil strmo v hrib, med čajne plantaže..
Ni komentarjev:
Objavite komentar