Kulinarične dobrote v Luang Prabangu II

Naj že na začetku napišem, da ne bo kakšnih pomot, hrana v Luang Prabangu je še vedno odlična in tako raznolika, da vsakdo lahko najde kaj zase.
Da boste lahko primerjali s preteklostjo: KLIK
Ampak....

Najprej dobre novice - BeerLao je (še vedno) odličen (zame najboljše pivo) in standardnemu okusu so se pridružili še novi (nisem preizkušal, je bilo premalo časa in preveč sem navdušen nad klasiko).


 

Potem pa pri pijači bolj slabe novice - porcije fruit shakeov so sicer večje, a pestrost okusov in število prodajalcev se je močno, močno zmanjšalo. Dve, tri stojnice s klasičnimi okusi in to je to.
Ne vem ali ni več povpraševanja ali se je domiselnost prodajalcev nekje izgubila - kar veliko razočaranje zame, čeprav sem si vsak dan privoščil dozo vitaminov in barv (tole na fotki ima za osnovo dragon fruit).

Nov je relativno velik prostor namenjen ulični hrani, ki gosti edino stojnico s prodajo palačink, pa še tu je prodajalec/kuhar arabskega porekla.
Zakaj omenjam palačinke (nekje z imenom pancake, drugje crepe, tudi roti...)?
To je razlog: KLIK (banana pancake trail)
Po tajskem vzoru je hrana na takih prizoriščih poceni,  a seveda z omejenim izborom in seveda z odjemom gostov, obiskovalcev, ki bi drugače obroke iskali po restavracijah.
Ja, restavracij je že na prvi pogled manj, tudi manj so obiskane - vsaj tako velja za tiste na glavni cesti in ob obali Mekonga.
Ne vem pa kako je s prestižninmi restavracijami, ki so se pred leti pospešeno in tudi uspešno množile po vsem mestu (mimogrede - nekatere z vrhunsko kvaliteto v svetovnem merilu).

O razlogih za zmanjšan obisk restavracij se nameravam razpisati v naslednji objavi, tokrat le prikaz, da se Luang Prabang spreminja. Pred leti, ko so bile majhne restavracije polne posameznih gostov, si ne bi predstavljal, da bodo gradili take prostore za velike množice, za skupine.





Ulične hrane je mnogo, mnogo več, kot pred leti in tudi izbira je kar drugačna - pač prilagojena novim obiskovalcem.


Nekaj "tradicionalne" (hmm, recimo raje zahodno popotniške) ponudbe se je pa le še ohranilo.

V Luang Prabangu sem vedno dobro (in poceni) jedel in tako je bilo tudi tokrat, a spremembe zadnjih nekaj let se kažejo tudi pri hrani.
Zlitje azijske (tajske) in evropske (francoske) hrane zamira in nad njim vse bolj prevladuje tajsko kitajska kombinacija.






 

Ni komentarjev: