Maltatal

Želja je bila že zelo stara, lani sem se po dolgem času spet konkretno pogovarjal o možnosti obiska, letošnji prvomajski "revisit" hidroelektrarne Mratinje mi je osvežil spomin in željo in v nedeljo smo skupaj s trojico fotoprijateljev obiskali največji jez v Avstriji.

Že pot do tja nam je dala vedeti, da bo tokrat vode v izobilju - najvišji koroški slap.

Bolj kot velikost in lepota (ko enkrat vidiš kilometrski Angelov slap ali vso tisto vodo Dima, ki grmi - Viktorijinih slapov in ko se seznaniš z argentinsko-brazilsko lepoto Iguazuja, so vsi ostali slapovi čisto brezveze) so mi v objektiv raje sedli zanimivi vzorci padajoče vode.

Še par km po gorski cesti skozi soteskarsko dolino Malte in v daljavi je bilo opaziti milijone vreč cementa strnjenih v ogromen jez - Kölnbrein.

Zgoraj, kjer je najožji, bi se z lahkoto srečala dva avtobusa.

200 metrsko višino pa poleti preizkušajo bungee skakalci. Norci!

Male pikice (ljudje) nam dajo popolno predstavo o dejanski ogromni velikosti.

Jezero, ki je kljub visokim temperaturam še vedno polno ledu, se počasi polni in šele čez par mesecev bo segalo prav do roba jezu.

Še primerjava avstrijskega turizma s črnogorskim: drago je (za 14km ceste v parku je treba plačati 16EUR) in za sneg na gorskih cestah poskrbi narava in ne mehanizacija. Eko ;)

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Prekrasne slike! Tudi to me je prepričalo, da moram enkrat tja...