Delhi

Delhi je verjetno na drugem mestu (za Bangkokom) na mojem seznamu največkrat obiskanih mestih. Prihajam, odhajam, prenočujem, raziskujem ali le menjam vlake in letala, a še vedno se v tem 16 milijonskem mestu ne počutim preveč domače. Kim pa je od prejšnjega obiska že malo pozabila kako sva v nogavicah bredla po monsunskem nalivu po umazanih ulicah, se izogibala kravam in rikšam ter odganjala berače - in je spet doživljala kulturni šok.

Po stari indijski navadi (hmm, te navade se "uspešno" prenašajo po vsem tretjem svetu) je avtobus ustavil kar nekje in nisva imela pojma kako daleč stran sva od centra. Pri sopotnikih sva se pozanimala za približno ceno prevoza, zbarantala svojo ceno (ki je bila seveda višja kot za domačine) in se pripeljala do mojih "prijateljev" v Paharganju.
Hmm, kaka štorija o tem prijateljstvu ;)
Leta 2003 sva bila s Kim dvakrat v Delhiju (1+3 noči) in obakrat sva prenočevala na koncu Paharganja, v hostlu Star View. Nič posebnega, a dobra lokacija in prijazno osebje, tako da sem se 2007 spet pojavil na njihovih stopnicah in še preden sem prišel do recepcijskega pulta me je možak z druge strani z nasmehom in tipično indijsko angleščino ogovoril: "Hello. Hey, I know you. You've been here before. Ye, ye, I remember." Haloooooo. Kako se ti mene spomniš po štirih letih? In se je res. Še to je vedel, da nisem bil sam.... No, pa sem spet tri dni ostal pri njih in potem še enkrat.
Tako sva šla s Kim k prijateljem, v hostlu pustila prtljago in se podala po nakupih (imela sva čas do dohoda letala, do poznega popoldneva).

Old Delhi je bil v jutranjih urah in dežju nenavadno prazen in nikakor nama ni uspelo najti stojnic in trgovin, kjer prodajajo začimbe - seveda ne, ker stojnic še niso postavili, trgovine pa so bile zaprte s pločevinastimi roletami. Po dobri uri beganja sem ter tja sva se zanesla na rikšarja, ki naju je pripeljal nazaj, na izhodišče najinega tavanja. Začuden pogled prodajalca, ko sem poznavalsko okušal semena fenela in kupil dva kilograma.
Nazaj do Paharganja, kjer sva z nakupom zobnih past in tigrovega balma izpraznila drogerijo in kjer sem potem na mali tržnici ugotovil, da se za fenel ne bi bilo treba voziti v stari del mesta. Smradu ulice sva ušla v trgovini, kjer si je Kim naredila zalogo naravnih parfumov, izkoristila sva moje poznavanje stranskih uličic in si privoščila normalen obrok. Še nekaj dolgočasenja na zapacanem kavču v hostlu in odhod na letališče.

Postajališče taxijev pred železniško postajo nasproti Paharganja.

Paharganj v času monsunskega deževja.

Urejen promet!

Old Delhi v prebujanju.

Ni komentarjev: