V Kochi sva prišla v temi, tako da sem si prvi, bežen vtis o tel delu Indije ustvaril le z vožnjo od letališča in od hostla do hostla. Začuden sem bil tako nad pomanjkanjem smeti na ulicah, kot nad dejstvom, da je bila večina hostlov, kljub času povsem izven sezone, zasedenih. Noč sva preživela med brenčanjem komarjev, zjutraj pa sem se podal v iskanje nekaj kar ima klimo.
Eh, nek se vidi raskoš in sem izbral pregrešno drago (25€) sobo v hotelu. Klima, kopalnica, TV, menjanje brisač in postrešček, ki ti odpira vrata :) Btw. tudi v hotelih se da ceno zbarantati ;)
Drugače pa Kerala name ni naredila takega vtisa, da bi se še kdaj s prav velikim veseljem vrnil.
Kochi, oziroma njegov novejši del Ernakulam je bil povsem brez duše - trgovine, banke, visoke stavbe, relativno urejen promet. Še najbolj me je vse spominjalo na kak Colombo v Sri Lanki.
Fort Kochi je bil pa povsem turističen - restavracije, hostli, trgovinice, stojnice. Vse veliko dražje kot na severu, a res tudi bolj urejeno in čisto. Glavne atrakcije so me razočarale in res ne vem kaj turiste tako pritegne, da tam ostanejo dneve, celo tedne.
Portugalske cerkve se mi dalo niti pofotkati - raje sem prostor na kartici namenil malim šolarkam.
Kitajske ribiške mreže so sicer res nekaj posebnega, a sem moral zelo paziti, da na fotkah ni bilo vidno več smeti in krav kot pa mrež.
Veliko razočaranje je bilo tudi "križarjenje" z barko in čolnom po kanalih, rekah, jezerih, lagunah in zalivih, ki tvorijo t.i. backwaters. Temna voda, veliko različnega zelenja, sem ter tja kakšen ribič in par lesenih ali slamnatih hiš. Uh, kako sem že razvajen.
Še najbolj mi je bila zanimiva klasična "folklorna" predstava plesa Kathakali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar