Velikost jezera je praktično nemogoče določiti, saj zaradi njegove plitvosti nikoli ne veš ali si na jezeru, v kakšnem izmed mnogih kanalov ali zgolj v veliki podeževni luži.
V sušnem obdobju je tako plitvo, da je premikanje s čolnom prav težko - zaradi številnega in gostega rastja na jezerski površini. Motorni čolni imajo propelerje nameščene na dolgi osi (podobno kot v sosednjem Laosu ali Tajski), tako da je omogočeno delovanje tudi v zelo plitvi vodi.
Ponekod jezero poglabljajo, drugje pa to zemljo/blato kopičijo in gradijo grede/vrtove. Obdelovanje je seveda kar iz čolnov.
Izgleda, da je kombinacija blata, vode in sonca zelo ustrezna za kar veliko rastlin. Npr. paradižnik - pri nas nikoli ne zraste tako gosto in v višave.
Predvsem severno obrežje je zelo obljudeno, s številnimi hišami, manjšimi vasicami. Vse je v lesu (domnevam, da bi se zidane hiše hitro pogreznile) in na kolih (da niso poplavljene ob višjem vodostaju).
Veliko hiš je zgrajeno dobesedno na vodi. Vsaj ni problemov s kanalizacijo :( Jezersko vodo zajemajo za kuhanje, umivanje in pranje, hkrati pa umazano vodo neposredno vrnejo nazaj v jezero. Eko.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje, načrt, soglasja, vsi atesti za vgrajene materiale, preizkušene instalacije, varstvo pri delu, pogodbe s podizvajalci, plačani prispevki za delavce,...
Preživetje ni le v ribah in paradižniku, nekaj se da zaslužiti tudi s turisti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar