Gokteik - ne naginji se kroz prozor

En izmed razlogov zakaj sem se sploh odločil za vožnjo z vlakom do Hsipawa je bil železniški viadukt Gokteik. Ko je bil l. 1900 zgrajen, je bil najvišji viadukt na svetu in veljal za tehnično čudo tistega časa. Kljub temu, da so se Burmanci zavedali pomembnosti železniške povezave proti vzhodu, pa so most vsa desetletja več ali manj prepuščali propadanju. Še pred kratkim je vlak zaradi oslabljene konstrukcije potreboval skoraj pol ure, da je prevozil slabih 700 m mostu, a očitno so le privili vijake in moja vožnja je trajala "le" dobrih deset minut.


Na srečo je bilo zibanja bistveno manj kot na "odprti" progi in raje si ne predstavljam kako bi izgledalo iztirjenje vlaka tukaj.

Do dna je daleč, zelo daleč, menda dobrih 250m.

Odprl vrata vagona, stopil na prag, se z eno roko prijel za držalo, z eno nogo stopil s praga v praznino in z drugo roko fotkal. Sem že kdaj omenil, da je fotografska težka? :))

Ja, celo snemal. Poskusite v "normalnih" okoliščinah snemati z levico na fotoaparatu. Ni prav lahko, kajne? Sedaj pa pojdite na vlak...... ;)
Tak je pogled z vesolja (Google Earth).

Ni komentarjev: