Je jutro lahko še lepše?

Čeprav se je od kakih 13.000 pagod, stup in templjev na področju Bagana ohranila le še slaba četrtina, gre vseeno za impozantno številko, ki pa jo lahko dojamete zgolj v živo. Kamorkoli pogledate, vsepovsod v zrak štrli nekaj zašpičenega, ponekod le meter ali dva nad zemljo, drugje v izgledu pravih piramid.
Najlepše jih je videti pozimi, ob sončnem vzhodu. Ja, saj zato sem pa prišel v Burmo ;)
Zvečer sem se zmenil z enim kočijažem (kočije so običajno prevozno sredstvo v teh krajih) da me bo odpeljal do pagode, na katero se je še mogoče povzpeti za ogled sončnega vzhoda. Vsaj trikrat sem ga vprašal, če bo res prišel (imam izkušnje še od prej, da jim rane ure niso ravno zlate), pa mi je vedno zatrdil, da ni problema, ker je tako ali tako skoraj tu doma.
Zjutraj (no, bolj ponoči) ga seveda ni bilo, je bil pa na mojo srečo pred vhodom možak s kolesom s prikolico - burmansko različico rikše. Začuda sva se kar hitro dogovorila okrog cene in začelo se je polurno hitenje skozi meglo in hlad proti soncu.

Strme kamnite stopnice so bile sila hladne (za vse budistične templje se je treba sezuti) in postavljanje opreme na vrhu je bilo zaradi popolne teme mogoče le ob pomoči baterijske svetilke. Pa nisem bil sam. Že ob prihodu je bila na vrhu v termoflis in odejo zavita mladenka, kasneje pa se je ploščad iz minute v minuto bolj polnila - predvsem s foto navdušenci.

 Kar nekaj prestopanja na mrzlih tleh je trajalo, da se je dogajanje končno le začelo. Daleeeeeč za vsemi templji se je iz sivine sramežljivo pokazala rožnata žoga.

Na drugi strani pa še vse v mrzlih tonih in vse bolj opazne dvigajoče se meglice.

Pravi čas za polet z balonom - če ste pripravljeni odšteti vsaj 250$ za 45 minut. Pri nas, na templju smo le z zavidanjem gledali počasno vzpenjanje ogromnih balonov, poželjive poglede in pritajene "vauuu" pa je prekinila tista mladenka: "Can you imagine how many dollars are now flying?'"



Res ne vem kako je videti od zgoraj in s kakšnimi občutki se spopadajo balonarski potniki (upam, da niso mislili le na izpraznjene denarnice), a z mojega konca je bilo res fantastično.

A to je bil v bistvu zgolj uvod v prekrasno prebujanje jutra. Verjetno en izmed najlepših sončnih vzhodov kar jih lahko doživite. Že res, da slika nadomesti tisoč besed, a tudi milijon slik ne more nadomestiti občutenj, ko gledaš kako se meglice polnijo in spreminjajo barve med objemanjem tisočerih templjev.

Neprecenljivo!






1 komentar:

Davor Radič pravi ...

Res krasne fotke in jutro