Bil je en tistih dni, ki splavajo na površje približno na vsako tretje potovanje, ko se vprašam kaj mi je tega treba bilo, kaj me je prignalo v neznano deželo. Kolkata mi je pobrala ogromno moči, tako fizične, kot tudi (predvsem) psihične.
Potem pa Dhaka. Kamorkoli pogledam same zavite kljuke, ki nimajo nobene zveze z latinico, angleščina na ulici je omejena na: "Helou. Vot kantri?" In to na vsakem koraku :( Sem prava atrakcija - vsi se obregnejo vame, me nekaj sprašujejo, se me dotikajo, požirajo z očmi, se hočejo fotkat... Naporno. Zares.
Med iskanjem neke mošeje me je iz labirinta ulic odpeljal (dobesedno - na svojem motorju) Abdul Rahim in vztrajal, da grem k njemu domov. Poznam muslimansko gostoljubnost in raje nisem odklonil. Spoznal sem celotno (širšooooo) družino, videl fotografije zadnjih 20 let, se seznanil s proizvodnjo destilirane vode (s tem se Abdul ukvarja), jedel dateljne iz Meke (direktno z romanja) in le s težavo odklonil kosilo.
Nabral moči za celo popoldne ;)
Sedaj pa spopad s komarji, vročino, temo (vseskozi ven meče elektriko)....
Potem pa Dhaka. Kamorkoli pogledam same zavite kljuke, ki nimajo nobene zveze z latinico, angleščina na ulici je omejena na: "Helou. Vot kantri?" In to na vsakem koraku :( Sem prava atrakcija - vsi se obregnejo vame, me nekaj sprašujejo, se me dotikajo, požirajo z očmi, se hočejo fotkat... Naporno. Zares.
Med iskanjem neke mošeje me je iz labirinta ulic odpeljal (dobesedno - na svojem motorju) Abdul Rahim in vztrajal, da grem k njemu domov. Poznam muslimansko gostoljubnost in raje nisem odklonil. Spoznal sem celotno (širšooooo) družino, videl fotografije zadnjih 20 let, se seznanil s proizvodnjo destilirane vode (s tem se Abdul ukvarja), jedel dateljne iz Meke (direktno z romanja) in le s težavo odklonil kosilo.
Nabral moči za celo popoldne ;)
Sedaj pa spopad s komarji, vročino, temo (vseskozi ven meče elektriko)....
Ni komentarjev:
Objavite komentar