Uyuni

Uyuni je bil prava vu*****ina - majhno prašno mestece sredi ničesar in samo zaradi davnih trgovskih poti in prav tako davnega rudarjenja se je tu naselilo nekaj ljudi.
Prah je še vedno glavna stalnica - kako tudi ne, če pa je LETNO povprečje deževnih dni 10 (ja, samo deset dni v celem letu dežuje).

Pred slabima dvema desetletjema se je mestece začelo počasi prebujati in nekaj ulic so celo tlakovali. Razlog za prebujanje so bili turisti, ki so "odkrili" bližnji Salar (največje slano jezero na svetu).

Prebujanje zadnjih let pa je bliskovito. Novim hišam kar ni videti konca in po moji oceni (tako čez palec) se je Uyuni od mojega zadnjega obiska pred desetimi leti povečal vsaj še za enkrat.

Priznam, da sem proti vsem pričakovanjem tokrat spet doživel neke vrste kulturnega šoka, a povsem drugačnega, kot bi si mislili.
Pred desetimi leti sta bili v mestecu dve restavraciji, sedaj je v eni ulici ene petnajst pizzerij (jah, vse je po istem kopitu izpred desetletja, le meniji so malce razširjeni, a povsod skoraj identični).

Uf, potem pa še agencije. Pred štirinajstimi leti sta bili dve, pred destimi mogoče pet, šest. Sedaj govorijo, da jih je več kot sto in res je praktično na vsakih vratih kak napis, ki bi lahko nakazoval tako dejavnost. Večina vrat je bila tako ali tako zaprtih (izven sezone), kjer je bilo pa odprto, je šlo pa za mizo, stol in telefon - način turizma, ki deluje po vsem tretjem svetu. Vsi zbirajo potnike, izletnike... potem jih pa pridružijo tja, kjer je že zagotovljena tura.

Letos je Uyuni oplazil (postanek za vse, dirka le za motorje in quade) tudi slavni Dakar in izgleda, da bo posredna reklama prinesal še nove turiste, agencije, pizzerije....

Osrednji del ostaja skoraj nespremenjen...

... le avtobusna postaja je veliko bolj polna.

Kamorkoli greš, od kjerkoli prideš - prah ti ne uide.