Wild Wild West

En izmed ciljev divje poti je bil tudi nenavaden most - železniški viadukt La Polvorilla.
Železniško progo so začeli graditi v začetku 20. stoletja predvsem zaradi rudarjenja v bližini San Antonia de los Cobres, a se je gradnja zelo zavlekla (mogoče tudi zaradi težkega terena). Osnovne dele za viadukt so zgradili čisto blizu nas, v tržiški (Monfalcone) ladjedelnici, jih z ladjo prepeljali v Buenos Aires in potem po kopnem (cca. 1500km) še do tu.
Ne vem zakaj, a večina železnic v J Ameriki propada ali pa je že davno propadla in skoraj tako je tudi s tem delom. V uporabi je le še del med Salto in viaduktom za turistični vlak z zvenečim imenom Tren de las Nubes (hmm, vlak k oblakom), ki pa vozi le dvakrat tedensko (pa še to ne vedno).

Vlaka tako nisem videl, a je bil tudi pogled na 1600 ton železja prav impresiven. Meni je vse skupaj delovalo kot iz western filmov.

 Veliko sopihanja, da sem se povzpel na vrh (ja, zrak je sila redek) in tu se mi konstrukcija sploh ni zdela več tako trdna, kot od spodaj. Zarjavela in polomljena ograja, preperele deske in luknje v grušču mi niso vlivale posebnega zaupanja - edino bojazni, da bi pripeljal vlak ni bilo.

Še pogled na Divji Zahod, potem pa nazaj v avto in spet dolgi kilometri makadama.